Pa je je tukaj, moj prvi blog. Tega nisem nikoli načrtovala, saj menim, da ne znam pisati, kakorkoli se to sliši čudno, saj sem prevajalka. Bo že držalo, da imam tisto slovensko samokritičnost in mislim, da je brat boljši od mene pri pisanju. So me skozi moje univerzitetno izobraževanje vzgajali, da prevajalci nismo za nič (ali smo zanič), če delamo polno pravopisnih, slovničnih in slogovnih napak. To me na tem blogu ne zanima, zato že na začetku povem, da to ne bo pisateljski presežek, lahko pa se kdo slovnično in slogovno obregne v zapise. V resnici bi jaz tole raje zastavila kot skupinske debate, vendar naj bo za začetek pisani medij, semi-interaktiven. Mogoče pa se bo moj stil še razvil, morda pa se v meni skriva velik talent. Hah, kdo bi vedel.
Verjetno se bom morala kmalu tudi omejiti, ker ko mi misli švigajo, znam tveziti. In misli, občutkov in razmišljanj imam trenutno na kupe. Aja, potem pridejo na vrsto še klišeji, obrabjene fraze, tudi te bom uporabila kdaj pa kdaj, pa kalke tipa ‘dobrodošel v klubu’ ali ‘radovednost je ubila mačko’ (čeprav ta dva mi sploh nista všeč).

In kaj še: želim si spodbuditi komentarje oseb, ki berejo. Se počutite podobno kot jaz, vam je všeč kakšna misel, kakšen link, slika ali domislica?

Zakaj zdaj in zakaj blog? Saj je na svetu milijone blogerjev, bolj ali manj uspešnih in nihče ne doseže slave Madonne ali Barracka Obame. No, verjetno to ni namen bloga. Sama sem pred kratkim brala bloge prav zato, ker zapisi niso dolgi, predvsem pa so strukturirani za spletno branje. Veliko lažje si vzamemo petnajst minut in preberemo še tako pereč ali boleč zapis na blogu, saj je današnjemu bralcu bližje tak zapis kot pa linearno branje. (Kar veliko sem se s spletnim branjem ukvarjala v svoji diplomski nalogi, ki jo lahko najdete le v knjižnici Filozofske fakultete, delim pa ukaj naslov: Promocija prostovoljnega dela v nevladnih organizacijah Združenega kraljestva v primerjavi s Slovenijo : diplomsko delo)

No, in zakaj jaz in blog? Morda se v tem navedku skriva del bistva:

• Jezik je edino, kar ostane tistemu, ki je brez domovine. Jezik pa, kar je res, obseže vse. (Hugo von Hofmannsthal)

Trenutno sem v tujini in tukaj delam. Tokrat si nisem želela oditi. Vendar mi je to razširilo obzorja, sedaj imam na nekatere stvari popolnoma nove poglede. Vsake toliko se mi utrne kaka zamisel, zato.

Nekatere zapise bom prevedla tudi v angleščino. Mogoče. Če bo koga zanimalo in Google translate ne bo dobro opravil svojega dela. V resnici v slovenščini pišem, da je ne pozabim, da morda kaj skrijem in da bodo moja razmišljanja lahko prebrali tisti Slovenci (predvsem slepi in slabovidni), ki jim angleščina ne leži.